Združenje staršev je leta 2008 ustanovilo Volbankovo ustanovo z namenom, da se sredstva trajno naložijo in da bodo koristila današnji in prihodnjim generacijam. Glavni namen Volbankove ustanove je podpiranje projektov s težiščem jezik in mladina.
Projekti Volbankove ustanove:
- Pisana promlad
- Glasbena promlad
- Filmska in medijska promlad
- Govorniška promlad
Upravniki:
Mag.a Šira Fera-Tischler, predsednica
Mag.a Simona Habernik
Mag. Anton Rutar
Dr. Jože Volbank se je rodil 29. 9.1897 v Št. Lipšu pri Dobrli vasi v Podjuni na avstrijskem
Koroškem. Ko se je po prvi vojni leta 1918 vrnil iz italijanskega ujetništva, je bil kot zaveden
Slovenec prepričan, da bo južna Koroška postala del takratne slovenske države. Po izgubljenem
plebiscitu je s težkim srcem zbežal v tedanjo Jugoslavijo. Novi dom je našel v Kranjski Gori.
Zaradi usode rodne koroške dežele je dr. Volbank v sebi nosil globoko bolečino. Nikdar se ni
spoprijaznil s tem, da v Rožu, Podjuni in na Zilji umira slovenska beseda. Še ko je živel, je del
svojega premoženja namenil skladu za štipendiranje dijakov Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je
podpiral projekte na gimnaziji in socialno šibke dijake.
V svoji poslednji volji je dr. Volbank namenil zapuščino Združenju staršev na gimnaziji za
Slovence v Celovcu.
Kdo je bil dr. Jože Volbank?
Dr. Jože Volbank se je rodil 29. 9.1897 v Št. Lipšu pri Dobrli vasi v Podjuni na avstrijskem
Koroškem.
Ko se je po prvi svetovni vojni leta 1918 vrnil iz italijanskega ujetništva, je bil kot zaveden
Slovenec prepričan, da bo postala južna Koroška del takratne slovenske države. Prepričeval je
ljudstvo po južni Koroški za ta cilj. Po izgubljenem plebiscitu se v domovini ni več počutil varnega
in je s težkim srcem zbežal v tedanjo Jugoslavijo (SHS). Zapustil je svojo rodno Podjuno, koroško
deželo, ki jo je nad vse ljubil.
Novi dom je našel v njeni neposredni bližini. Mentaliteta ljudi v Kranjski gori je zelo podobna
koroški. Tam si je kot zdravnik ustvaril ordinacijo, kjer je bil v tistih bornih časih splošni zdravnik,
porodničar, zdravil je poškodbe, naravnal polomljene ude in sam skrbel za vse tisto, kar zahteva
v današnjih dneh specializirano oskrbo, pogosto pa tudi hospitalizacijo.
Z ljudmi je živel v tako dobrih odnosih, da je spoznal in poznal sleherno njihovo navado in
razvado. Zato mu ni bilo težko pomagati vselej in povsod, kjer je bila potrebna njegova
zdravniška in svetovalska pomoč. Vse to je delal in je moral delati iz preprostega razloga, ker je
bil v tistem času le malokdo zdravstveno zavarovan, denarja pa so imeli ljudje tako malo, da
najpogosteje ni bilo niti misliti, da bi jih zdravnik lahko poslal v bolnišnico.
Dr. Volbank je slovel tudi po tem, da je bil močno samosvoja osebnost, ki je soočal bolnike in
soljudi z vsako resnico, tudi bolečo, brez ovinkarjenja. Med ljudi ni zahajal pogosto, vselej pa je
bil tam, kjer so ga potrebovali kot zdravnika, zdravstvenega svetovalca in za napredek vnetega
človeka.
V sebi je nosil dr. Volbank globoko bolečino zaradi usode rodne koroške dežele. Nikdar se ni
spoprijaznil s tem, da gori, v Rožu, Podjuni in na Zilji umira slovenska beseda. Zato je storil vse,
da bi pomagal slovenskim rojakom onstran Karavank. Sklenil je, da podeli precejšni del svojega
premoženja koroški slovenski študirajoči mladini. Del svojega premoženja je že prodal, ko je še
živel, in denar namenil skladu za štipendiranje dijakov Slovenske gimnazije v Celovcu. S tem
denarjem smo vsa leta podpirali projekte na gimnaziji in seveda tudi socialno šibke dijake. En
projekt bi tukaj posebej omenili: da je pri šoli športno igrišče, ki po velikosti ustreza predpisom
nogometne zveze, je zasluga tega Volbankovega fonda in Združenja staršev. Veseli smo, da je
športna mladina našla tukaj svoj dom.
Volbank se je ob koncu svojega življenja odločil, da bo podprl svoje bivše rojake na Koroškem.
Temeljno sodišče v Kranju je v zapuščinski zadevi dr. Jožeta Volbanka, upokojenega zdravnika,
umrlega dne 6. 2.1981, ugotovilo, da je rajni v svoji poslednji volji namenil zapuščino Združenju
staršev na gimnaziji za Slovence v Celovcu. Združenje staršev pa je to vzelo kot zavezo, da
sredstva trajno naloži s pomočjo Volbankove ustanove, tako da bodo koristila v smislu njegove
oporoke današnji mladini in bodočim generacijam.
Koroški Slovenci bomo ohranili tega našega velikega sina v trajnem lepem spominu. Tukaj in
danes naj še enkrat izrečem dr. Volbanku iskreno zahvalo za velikosrčnost. Zahvala pa velja tudi
vsem odbornikom Združenja, ki so skozi vsa leta do današnjega dne tako odgovorno skrbeli za to
dediščino.
Beseda ustanovitelja
Iz oporoke je razvidno, da je Volbank želel krepiti slovensko besedo na Koroškem. Zato je
predvsem hotel podpirati dijaško mladino, ki je obiskovala v tistem času edino izobraževalno
ustanovo koroških Slovencev: slovensko gimnazijo. Danes pa imamo dosti večjo ponudbo
izobraževalnih ustanov in število prijav k dvojezičnemu pouku narašča, jezikovna kompetenca pa
žal pada.
V odboru Združenja staršev smo zato iskali primerno pot, kako se bi ta Volbankova želja z
njegovim premoženjem najbolje dala uresničiti. Tako je nastala zamisel ustanove, ki naj bi zajela
vse koroške Slovence. Ustanova skrbi za to, da se ohranijo finančna sredstva čez generacije in
služijo še bodočim rodovom. Predvsem pa daje pravni in vsebinski okvir za odgovorno,
transparentno in trajno nalaganje in razpolaganje z denarnimi sredstvi.
Ustanova naj pomaga torej predvsem tako, da financira, organizira ali podpira projekte, ki krepijo
prav to jezikovno kompetenco in narodno samozavest. In to v srednjih šolah, kot so v Št. Petru,
na Dvojezični trgovski akademiji ali pa na Slovenski gimnaziji v Celovcu, poleg tega pa tudi na
katerikoli drugi šoli in pri iniciativah izven šole na avstrijskem Koroškem.
Upam, da se bodo Volbankovemu zgledu pridružili še drugi donatorji, majhni in veliki, ki hočejo
zagotoviti slovenskemu jeziku in kulturi na Koroškem bodočnost in večjo neodvisnost od
vsakršnjih političnih in finančnih razmer, po zasnovi samopomoči. Volbankova ustanova jim
zagotovi, da bodo njihova finančna darila postala sestavni del trajnega premoženja ustanove, ki
bo financirala svoje delo in projekte izključno iz nateklih obresti oz. donosov tega premoženja.
Donatorji pa se z ustanovo lahko dogovorijo tudi za namembne projekte v smislu statutov
ustanove. Vsak lahko prispeva po svojih močeh, anonimno na račun bančne ustanove, s
pogodbo oz. darilom ustanovi ali pa z oporoko oz. testamentom. Volbankova ustanova ga bo po
želji vpisala v knjigo donatorjev in bo upoštevala njegove posebne želje v zvezi z uporabo
sredstev, ki jih njej nameni.
Naredimo iz tega kapitala najboljše. Zato bodrim in prosim: Podpirajte ustanovo! Bodimo tudi
kreativni in postavimo na noge projekte, ki bodo ustrezali Volbankovi oporoki in ki bodo krepili
jezikovno kompetenco in samozavest naše mladine.
mag. Božo Hartmann (bivši predsednik Združenja staršev)
Organi Volbankove ustanove so:
- uprava ustanove (trije upravniki/upravnice, ki odločajo z navadno večino),
- revizor ustanove (poklicni davčni svetovalec, ki ga imenuje sodišče),
- mali svet, ki ga sestavljajo odborniki Združenja staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu.
